Delovanje sodobnega centralnega ogrevanja

V primeru, da se odločate za graditev nove hiše ali pa želite staro temeljito prenoviti, se morate še pred gradbenimi posegi odločiti, kakšno vrsto ogrevanja boste uporabljali.
Sodobna tehnologija ogrevanja se v zadnjem času drži poti, ki vodi v smeri varčevanja energije in posledično k tehnologiji prijazni okolju.
Osnovni podatek pri odločitvi za vrsto ogrevanja je ta, da ugotovimo, kolikšno količino toplote sploh potrebujemo.
Znano je, da so razmišljanja, kdaj je dovolj toplo odvisna od vsakega posameznika posebej. Nekateri se pri enaki temperaturi že potijo, medtem, ko je drugim še vedno pre hladno.
Ravno tako je občutek toplote odvisen tudi od relativne vlage v prostoru, vgrajenih materialov v prostoru, gibanjem zraka, volumna prostora… Na splošno velja kot ugodna temperatura za stanovanjske prostore, od 19 do 23 ° C “.
Zadnji izsledki študij so pokazali, da se večina ljudi najboljše počuti v prostoru s temperaturo zraka okoli 22*C in temperaturo sten 20*C. Z metodo izračuna «  čez palec » lahko sami določimo najugodnejšo temperaturo in sicer : Vsota povprečja temperatur vseh sten in zraka v prostoru mora znašati okoli 42*C.

Udobna toplota v vseh prostorih

Večina enodružinskih hiš ima ogrevanje prostorov izvedeno v obliki centralnega ogrevanja. Običajno so grelniki vode – peči oz. kotli, bojlerji, hranilniki toplote itd. Postavljeni v kletnih prostorih. Prenos toplote običajno poteka preko ogrevanega medija – (običajno voda) od gorilnika preko omrežja cevne instalacije do posameznega ogrevala v prostoru, ki je lahko v obliki radiatorja ali talnega oz. stenskega mrežnega cevnega ogrevala.
Pri ogrevanju stanovanjske enote s kompaktno centralno napravo lahko uporabimo praktično vse energetske vire trde in tekoče.
Pri uporabi plinastih goriv je ponavadi največji problem odvoda izgorelih dimov. Za odvod dimov pri izgorevanju plina namreč potrebujemo ustrezne jeklene dimovodne cevi. Tudi električna inštalacija v prostoru plinskega kurišča mora biti v skladu s predpisi, ki jih določa pravilnik o uporabi peči na plinasto kurivo.
Vsakem primarnem ogrevanju je možno dograditi še sekundarnega v obliki solarnih kolektorjev ali toplotne črpalke.
Moč toplotnega izvora je odvisna od potrebe za določen objekt, ki ga želimo ogrevati. Za izračun se je smiselno posluževati smernic, ki jih določa standard DIN 7401, ki kažejo koliko toplote moramo proizvesti da bomo lahko notranjost objekta ogreli pri najnižjih zunanjih temperaturah na približno temperaturo zraka na 19*C.

Slika št. 1 prikazuje shemo ogrevalne naprave, ki preko cevnega sistema oskrbuje radiatorje po posameznih etažah s toplotno energijo.
Hranilnik toplote lahko oskrbuje s toplo vodo kuhinjo in kopalnico.

Centralno ogrevanje
Slika 1

Za ogrevanje večstanovanjskih objektov je najprimernejši način ogrevanja posameznih stanovanjskih enot s pomočjo kompaktnih plinskih ogrevalnih naprav, ki hkrati z ogrevanjem prostora omogočajo tudi zadostne količine tople vode za kuhinjo in sanitarne prostore. Te naprave se glede na svoje dimenzije namestijo na zid v kopalnici, kuhinji, shrambi ali kakšnem drugem prostoru.
Za priključitev omenjene naprave je pomembno, da je v stavbi izvedena ustrezna inštalacija za odvod izgorelih plinov in dovod svežega zraka, ki je potreben za nemoteno gorenje. Pri uporabi zemeljskega plina ima stranka pri investiciji tudi to prednost, da ji ni potrebno investirati v hranilnik utekočinjenega plina.